SVET ZA NOVO RAZMIŠLJANJE
»Problema današnjega dne ne bomo rešili z enakim razmišljanjem, s katerim smo problem sploh ustvarili.” Albert Einstein
NOVO RAZMIŠLJANJE
Najbolj osnovna metoda razmišljanja človeka je pogled nazaj. Analiziramo situacijo in identificiramo standardne elemente. Ti elementi nastanejo iz prejšnjih izkušenj. Potem na zagotovimo standarden odgovor na standardne elemente.
Na primer: v ordinacijo prinesejo otroka s srbečico. Zdravnik mora postaviti diagnozo. Glede na znake, simptome, preteklost in teste zdravnik oceni, da gre za ošpice. Ker je diagnosticiral to standardno bolezen, pozna tudi standarden vzrok bolezni, možne zaplete in standardno zdravljenje. To je osnova za naše celotno izobraževanje in 90 % naših navad razmišljanja.
Program razmišljanja človeka temelji na informacijah, analizi in ocenjevanju. To je odlično, tako kot je odlično sprednje levo kolo avtomobila – samo ni dovolj.
»Novo razmišljanje' vključuje razmišljanje, ki se ukvarja s prihodnostjo.
Novo razmišljanje vključuje:
- Konstruktivno razmišljanje
- Ustvarjalno razmišljanje
- Oblikovalsko razmišljanja (Design Thinking)
- Zaznavno razmišljanje (Perceptual Thinking)
Lahko iščete resnico o preteklosti, toda ne morete imeti resnice od prihodnosti. V najboljšem primeru imate 'približno vrednost' le-nje. Za prihodnost analiza ne zadostuje – potrebno je oblikovanje. A vendar celotna kultura razmišljanja temelji na analizi, resnici, logiki in argumentih. A ti se vsi tičejo preteklosti. Novo razmišljanje pa je o prihodnosti.
Kakovost naše prihodnosti bo neposredno odvisna od kakovosti našega razmišljanja.
POTREBA PO NOVEM RAZMIŠLJANJU
Pri nesporazumih iščemo način, da bi presodili našo pot naprej: dobri in slabi; krivice; pravičnost; kršitev zakona itd. Toda obstaja potreba, da oblikujemo prihodnost tako, da upoštevamo strahove in potrebe vseh vpletenih.
Informacije prihajajo s časom. A moramo znati najbolje uporabiti informacije, ki jih imamo. V takšnem sistemu obstaja matematična potreba po kreativnosti. Obstaja potreba, da se vrnemo in stvari sestavimo drugače. To ni vprašanje izbire. Drugače se ulovimo v koncepte in zaznave, ki niso primerni.
Raziskovalci iz Harvarda so dokazali, da je približno 90 % naših napak pri razmišljanju napak percepcije. Napake logike so redke. Če je zaznava omejena ali neprimerna, bo tudi rezultat zanič, ne glede na to kako odlična logika stoji zadaj.
Goedelov teorem opozarja, da je nemogoče logično upravičiti začetno točko, ko smo že del sistema. Takšna začetna točka je odvisna od poljubne zaznave in domnevnih vrednot. Nujno moramo biti sposobni spremeniti percepcijo.
Obnašanje sistemov, ki sami organizirajo informacije, kot so to človeški možgani, zahteva nove ideje in nove možnosti. Drugače ostanemo v starih vzorcih. Prav tako smo zaprti v selektivne zaznave, ki nas prisilijo, da vse okoli nas vidimo skozi stare vzorce.
Pred dva tisoč leti je bila Kitajska daleč spredaj pred ostalimi na področju znanosti in tehnologije. Ta bliskovit napredek pa se je končal, ko so učenjaki začeli verjeti, da je dovolj premikati se od 'gotovosti' do 'gotovosti'. Posledično niso razumeli pomena in pomembnosti 'možnosti' in 'hipoteze'. Napredek se je ustavil v mrtvi ulici. Danes smo v podobni situaciji, ko verjamemo, da je analiza informacij dovolj.
VIRI NOVEGA RAZMIŠLJANJA
Že po definiciji 'nove ideje' ne predstavljajo obstoječega načina razmišljanja. Zato nam predstavljajo veliko tveganje. Predstavniška telesa, kot so demokracije ali Združeni narodi, ne morejo uveljavljati novih idej. Takšne organizacije so morda čisto sposobne, da rojevajo nove ideje, toda ne morejo tvegati, da jih uveljavljajo.
Torej na mednarodnem nivoju ne obstaja nobeno telo, katerega posebna naloga bi bila uveljavljanje novih idej, ki jih tako zelo potrebujemo.
SVET ZA NOVO RAZMIŠLJANJE
Svèt deluje kot tribuna in kanal, da jasno predstavi novo razmišljanje kateregakoli izvora.
Ko se enkrat spomnimo ideje, je ne moremo več pozabiti. Lahko jo zavrnemo ali ignoriramo. Lahko jo prisvojimo ali spremenimo. Lahko nas vodi na druga področja. Lahko vpliva na naše tekoče razmišljanje.
Novo razmišljanje je bistvena sestavina 'oblikovanja poti naprej'. Svetovni center zagotavlja novo razmišljanje, ki ni dostopno iz drugih virov, in zagotavlja analize, ocenjevanje in argumente.
Glavna naloga Svèta za novo razmišljanje je ustvarjati nove, kreativne in konstruktivne ideje za dobrobit celotne družbe.
Svèti so lahko močna osnova za nove ideje in tudi zagotavljajo trening v spretnosti kreativnega in konstruktivnega razmišljanja (Lateralno razmišljanje, Šest klobukov razmišljanja). Prav tako lahko vodijo javnomnenjske raziskave, da preverjajo odziv na nove ideje.
Vloga Svèta ni toliko v tem, da s svojo močjo uveljavlja ali izvršuje nove ideje; njegova vloga je predvsem v tem, da razmišlja o novih idejah, jih producira in predstavlja. Nova ideja vstopi v javno domeno in s tem vidno postane še ena možnost.
Ko so nove ideje vidne, jih lahko kopirajo, si jih sposojajo ali neposredno uporabljajo. Lahko jih spremenijo in potem uporabijo.
Koristi in koncepti novih zamisli in idej lahko vplivajo na razmišljanje o zadevi, četudi same ideje ne bomo uporabili.
